V Sloveniji živi veliko okuženih klopov, ki prenašajo mnoge človeku nevarne bolezni. Strokovnjaki opozarjajo predvsem na klopni meningoencefalitis in na Lymsko boreliozo. Pred klopnim meningoencefalitisom se je mogoče zaščititi tudi s cepljenjem, pred Lymsko boreliozo pa cepiva še ne poznamo. Čeprav mnogi mislijo, da so klopi nevarni samo za človeka, pa temu ni tako. Klopi namreč lahko nevarne bolezni prenašajo tudi na pse.
Simptomi okužbe in zaščita pri psu
Običajno se okužba s katero izmed bolezni, ki ji prenašajo klopi, kaže v obliki manj energije, manjši oziroma slabši apetit, več počivanja, slabša razpoloženost, itd. Pri psih je psa še težje zaznati kakor pri človeku, saj se klopi hitro skrijejo v gosto dlako in jih najpogosteje opazimo šele, ko se že močno prisesajo na žival ter postanejo občutno večji. Najboljša zaščita je zato preventiva. Zlasti morajo biti pozorni tisti lastniki psov, ki živijo na področjih, kjer je večja koncentracija okuženih klopov. Na Primorskem je veliko klopov skozi celo leto, čeprav ljudje zmotno pogosto mislijo, da klopov čez zimo ni. Razlog za to so mile zime, prava sezona klopov pa se začne na pomlad. Lastniki lahko za svoje štirinožne prijatelje največ naredimo s preventivo. To pomeni, da uporabimo kapsule s sredstvi proti klopom, klope redno češemo in pregledujemo po sprehodu. Kurativa je dražja in manj uspešna. Najbolj pogosti bolezni, ki jih na pse prenašajo klopi, sta borelioza in anaplazmoza. Pojavljajo se tudi primeri babezioze.
Pes se z okuženim klopom okuži, če je klop nanj prisesan nekje med enim in tremi dnevi. To pomeni, da klopa lastnik ne odstrani vsaj en dan. V kolikor klopa pri česanju in pregledovanju opazimo prej, ga lahko tudi pravočasno odstranimo in s tem zmanjšamo verjetnost okužbe. Če se pes vendarle okuži, pa je simptome take bolezni težko prepoznati, saj simptomi niso značilni ali izraziti. Opazimo namreč lahko le neke splošne znake, kot je manjši tek, manj energije, več zaužite vode, več odvajanja, lahko se pojavi driska ali bruhanje, šepanje (pri boreliozi in pri anaplazmozi). Če obstaja sum na okužbo s klopom, se opravi preiskava krvi, ta pa lahko le potrdi prisotnost povzročiteljev neke okužbe, ne more pa se na tak način dokazati, da jih v telesu 100 % ni. Da bi bila diagnoza pravilna, je pomembno tudi vedeti, če in kako je lastnik poskrbel za preventivo svojega psa. Klopi postajajo tudi vse bolj odporni na razna zdravila in sredstva proti klopom, zato je njihova učinkovitost zmanjšana. Nekatere ovratnice ali tablete, tako lahko niso več dovolj učinkovite ali pa delujejo krajši čas.
Katere pasme so še zlasti na udaru?
Klopi so s svojimi boleznimi nevarni za vse pasme psov, nekatere pa so še zlasti na udaru. Zelo so tovrstne bolezni nevarne za bernske planšarske pse, ki so pri nas razmeroma pogost družinski pes. Za vse pasem na splošno velja, da je za zdravljenje najbolj pomembna hitra diagnostika – če ne čakamo, da se stanje samo poboljša, ampak ukrepamo, običajno bolezen za življenje psa ni nevarna. To pomeni, da ima pes lahko tudi po preboleli bolezni normalno življenje. bolezen sicer lahko preide tudi v kronično obliko in se pojavi, ko je žival v stresu, ampak jo je ob pravočasni diagnozi mogoče nadzorovati.