Slovenske ceste so znane po dobesednem utapljanju v avtomobilski pločevini, kar je še najbolj očitno v času jutranje in popoldanske prometne konice, ko avtocestni obroč dobesedno obstane, v Ljubljano, na primer, se vsak dan pripelje 14 tisoč vozil. Velika količina avtomobilov pa ne samo, da podaljša naš potovalni čas, je tudi pomemben faktor pri onesnaževanju okolja in pri skupni količini izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.
Upravljanje prometa
Cilj vsake prometne strategije je nedvomno tekoč promet s čim manj zastoji. Poseben problem pa predstavlja upravljanje prometa v mestih. V Ljubljani je za upravljanje prometa zadolžen odsek za promet pod vodstvom Uršule Longar, ki se najbolj ukvarja z regulacijo prometa v centru mesta in sicer z ureditvijo P+R parkirišč na obrobju, predvidenih je devet takšnih parkirišč, in zaračunavanju parkirnin v centru mesta. Mestna občina opaža vedno večje navdušenje nad takimi parkirišči med uporabniki, pojavljajo se že tudi zahteve za nadgradnje. Poudarjajo pa tudi, da bodo nasprotovali širitvi avtocestnega obroča, saj za njih to ne predstavlja trajnostne ureditve prometne problematike. S posebnim problemom pa se soočajo v Kranju, kjer imajo različne mobilnostne sisteme, ki pa so med seboj nepovezani.
Z razvojem trajnostne strategije mobilnosti v Sloveniji pa se ukvarja tudi AMZS pod vodstvom direktorice Lucije Žive Sajevec. S svojim delovanjem in ozaveščanjem se aktivno trudijo za prehod k bolj trajnostnemu načinu mobilnost, kar za ljudi nedvomno pomeni spremembo potovalnih navad, za podjetja pa preobrazbe poslovnih modelov. Napoveduje raznovrstno mobilno prihodnost, ki bo s širitvijo tehnologije in domišljije ponudila številne nove izbire prevoznih sredstev in načinov potovanja, usmerjena pa bo trajnostno s ciljem zmanjševanja prometa in optimalnejšo uporabo prometnih sredstev, ki zagotovijo hiter, varen, udoben, do okolja prijazen in cenovno dostopen sprejemljiv promet.
Prihodnost je v javnem prometu
Glavni zgled za kakovostni javni promet je nedvomno Dunaj, prestolnica naših severnih sosedov. Dunajsko javno podjetje Wiener Linien je v letu 2019 prodalo rekordnih 825 tisoč letnih vozovnic, ki za ceno 365 evrov vključuje vožnjo z vsemi javnimi prevoznimi sredstvi znotraj mesta, kot so podzemna železnica, vlaki, tramvaji in avtobusi, v infrastrukturo, nakup okolju prijaznih vozil in ozelenitvi postajališč pa bo podjetje letos vložilo kar 368 milijonov evrov.
Medtem ko na Dunaju uporaba javnega prometa z vsakim letom narašča, pa se v Ljubljani spopadajo z nasprotnim trendom, torej vsako leto manjšo uporabo javnega prevoza. V Ljubljanskem potniškem prometu kot glavni razlog za upadanje voženj z avtobusom navajajo trend toplejšega vremena, zaradi katerega naj bi se ljudje na pot pogosteje odpravili s kolesom ali celo peš, in nedosledno validiranje vozovnic ob vstopu na avtobus, pri tem pa pozabljajo na številne druge razloge kot so prepočasnost javnega prevoza, premajhno število avtobusov, zastarelost tras in počitniški vozni red, ki pomembno zmanjša frekvenco voženj avtobusov.
K večji uporabi javnega prometa pa poziva tudi Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti v družbi Nomago. Po njegovem mnenju je Slovenija na dobri poti, da uresniči prehod v bolj trajnostno mobilnost, kljub temu da so ti premiki zaenkrat še bolj počasni. Po njegovem mnenju je za učinkovit prehod k uporabi javnega prometa potrebno združiti dve strategiji in sicer ozaveščanje in izobraževanje ljudi ter sočasna optimizacija javnega prometa, četudi za ceno na pol praznih vozil na začetku te poti. V namen povečanja uporabe javnega prevoza so v Nomagu vzpostavili iniciativo 50:1, z enim polnim avtobusom s cest umakniti 50 avtomobilov, verjamejo pa, da je zaradi pomanjkanja ureditve železniških povezav avtobusni prevoz edina alternativa dodajanju avtocestnih pasov.
Telargo je spletno mesto, kjer lahko uporabniki ljubljanskega mestnega prevoza poizvejo o...
Hujšanje nikakor ne smemo povezovati samo s telesnim videzom, ampak ga moramo povezovati tudi z...