S partnerjem sva se pred kratkim odločila za nakup dvo-in-polsobnega stanovanja, da bi na tak način lahko končno začela graditi skupno življenje. Pri nakupu stanovanja sva bila pozorna na najbolj očitne stvari – ohranjenost tal, starost oken, stanje vrat, izolacijo, napeljavo, v kakšnem stanju je kopalnica in podobno. Po krajšem iskanju sva našla, kar sva iskala. Odločila sva se za prostorno in svetlo stanovanje po razmeroma ugodni ceni, kjer so nama prejšnji lastniki pustili opremljeno otroško sobo in kuhinjo. Pohištvo za oba prostora je bilo namreč izdelano posebej po merah za prostore, v katere so ga postavili. Tako zanje ni imelo smisla po meri narejeno pohištvo voziti v svoj nov dom, kjer ga ne bi imeli priložnosti nikamor postaviti. Tako sva se po nakupu najprej lotila večjih prenovitvenih del, nakar so sledili manjši lepotni oziroma estetski popravki. Tako sva kmalu zapazila, da nama nikakor niso všeč ročaji v kuhinji. Kuhinja je bila precej standardna, v beli barvi, nanjo pa so prejšnji lastniki montirali ročaje v zlati barvi. Ročaji so naju sčasoma tako motili, da sva se odločila za obisk najbližje trgovine z gradbenim materialom in vsemi pripomočki za dom, kjer sva za ugodno ceno našla ročaje, ki so nama ustrezali. Tako sva za ročaj odštela slaba dva evra, hkrati pa je kuhinja z novimi ročaji izgledala povsem drugače. Ročaje sva kupila v srebrni barvi, saj so se na ta način ujemali s pečico in hladilnikom. Tako sva za majhen kupček denarja in enourno opravilo kuhinjo nekoliko posodobila in ji dala bolj sodoben videz.